Koga briga, kaj bodo rekli …

Trudim se, da ne tratim časa. Ker nočem tratiti sebe. Trudim se živeti v zdajšnjem trenutku. Doumela sem, da je vsak človek umetnik svojega življenja, da pri slikanju, petju, plesu in vseh drugih dejavnostih lahko uporabiš toliko barv in potez, kot se ti jih zahoče. Kaj bodo rekli drugi? Koga briga! Da le ne škoduješ. Vem, da se je treba zazreti tudi v lastne potrebe, se izklopiti, popustiti vajeti, se opomniti, da je prav ta trenutek edini zagotovo naš. Zato vsak človek, kot bitje moči, razuma in ljubezni ter kot gospodar svojih misli, v rokah drži ključ za vsak položaj.

Priznam, pridejo trenutki, ko bi najraje izobesila belo zastavo. Daleč od tega, da je življenje enostavno. Je pa vredno. In podobna razmišljanja se verjetno porajajo vsakemu. Ko službe, za katero smo živeli ni več, ko razpade zakon, ko pride bolezen, ko nam ljudje, na katere smo se zanašali obrnejo hrbet… V trenutkih, ko nam ne gre po načrtih, je sprememba mišljenja nedvomno ključna, če želimo kaj izboljšati.  Vem, da ima vsaka prepreka smisel. S takšnim prepričanjem živim. Morda tudi zato, da je lažje. Vem, da »pretres« preživimo le tako, da zavzamemo do njega drugačno stališče. In, če smo pripravljeni, da se iz izzivov česa naučimo, je to razlika med neuspehom in cepetanjem na mestu.

Trudim se, da ne tratim časa. Ker nočem tratiti sebe za ljudi s temno energijo. Ljudem z disfunkcionalnim egom ne dovolim, da bi me potegnili v mračne globine. Bila je trda šola in spoznanje, da hočem vselej izžarevati svojo svetlobo. Verjetno sčasoma vsak pride do tega spoznanja. Če bi to vedela pred 30 leti, bi si prihranila veliko srčnih bolečin in tudi dvomov o sebi. Zdaj vem, da to, kako izrabljamo svoj čas določa, kdo v resnici smo.

Trudim se, da skrbim za telo in ga hranim z vsem, kar potrebuje. Tudi na letalih velja pravilo, da v primeru pomanjkanja kisika, masko najprej natakneš sebi, sicer ne boš mogel rešiti nikogar več. No to…Zase je treba poskrbeti. Tudi mimogrede, z razgibavanjem tu in tam, tudi na stolu. 😊 Poskusite.

Življenje radi prelagamo na prihodnost, na daljno prihodnost, sami ne vemo na kdaj. Vem pa, da najboljše stvari (diploma, avto, hiša…) niso nadomestek za najboljše življenje. Zato je čas, da živimo izključno TU in ZDAJ. Naj bo ta čas tudi igriv, odštekan, za dušo, telo. Kaj bodo rekli drugi? »Who cares« 😊 Človeka naredi ali pa ne naredi vsak sam.

Ostanite zdravi in razgibani.

DELITE ČLANEK

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email