Majhne zmage gradijo motivacijo…

Se tudi vam kdaj zgodi, da se počutite nemotivirano in brez navdiha? No, tak dan je zame ta vikend in današnja nedelja, ko po ljudskem izročilu, berač berača vpraša, kje je zimo prespal, no včasih se pa zima šele začne. Kje smo jo »prespali« Slovenci? Se je »zima« za nas končala? Vem, nepotrebna vprašanja, saj vsak zase najbolje ve in pozna odgovore. Narava je čudovita, dosežki športnikov tudi, ostalo pa…

Skratka, ta vikend sem enostavno brez idej, brez navdiha, brez volje. Se zgodi. Morda je res kriv dinamičen teden, s telesom in glavo na različnih področjih, zdravstvenih, delovnih in tako, kot sleherni Slovenec okužena tudi z dogajanjem na razburkani slovenski politični sceni. Človek lahko zlahka znori, so bile moje besede sredi tedna prijatelju. Seveda se je strinjal z mano. Toliko »pomembnega« dogajanja okrog nas, da zlahka pozabiš nase, živiš z občutkom, da lebdiš in ti ne preostane drugega kot, da čakaš. Pa se je treba »brcniti v rit«, premakniti, poskušati najti v sebi vsaj trohico moči in početi stvari, ki te veselijo, v katerih najdeš smisel. Da se slučajno ne zgodi, da se dan, ko si apatičen, brezvoljen, ko ni navdiha, ko ni moči, razširi na teden, mesec ali celo leto. Slab dan je treba »presekat«, sicer se negativni občutki lahko krepijo in postanejo resna motnja.

Sama se znam tolažiti in prepričevati, da so, ko se znajdem v vrtincu »nemoči«, le moja pričakovanja do sebe morda previsoka. »Saj kakšen dan je pa lahko tak, da zadihaš, stran od obveznosti, stran od računalnika,« rada slišim svoj notranji glas, ki me poboža in vabi v ležeren dan, ven v naravo. Ampak tu je še drugi, vztrajni jaz, ki trmasto ne dopusti, da se sprostim, dokler obveznosti niso opravljene. Kaj menite, kateri glas je v meni močnejši? Glede na to, da sem ta trenutek za računalnikom in pišem besede 😊. Nihče me ne sili, nihče ne vihti palice nad menoj. Odzivnost in čut za doslednost ter odgovornost so pač enostavno v meni. Naloge, ki si jih zadam vedno poskušam izpolniti, ker se sicer ne počutim dobro. Pa čeprav gre v tem primeru zgolj za zapis oziroma blog. Ja, ampak gre za blog, ki je namenjen vam in glede na pretekle nedelje ter vaše pozitivne odzive, mi črviček po imenu »odgovornost« ne dovoli, da se sprostim in nalogo odmislim, kaj šele, da nanjo pozabim. Taka sem. Tako sem vzgojena in to je vrednota, ki jo cenim tudi pri drugih. Če nekaj rečeš, če nekaj namigneš, če nekaj »furaš« se tega drži ali pa najdi temeljito dobre argumente in razloge v opravičilo svojih ne dejanj. Najbolje pa bi bilo, da se umakneš. Po možnosti za zmeraj. Tako »hudo« je pri meni 😊Narediti tisto, kar si rekel, da boš storil ali obljubil ali morda zgolj nakazal,  je eden izmed, če ne celo najpomembnejši vidik učinkovitega delovanja in predvsem vodenja. Zdaj pa se ozrimo okrog sebe in poglejmo koliko takih ljudi je v naši bližini.

Rečeno-storjeno je enostavno način, s katerim posameznik gradi verodostojnost in zaupanje. Ko dosledno izpolnjujemo obljubljeno, ustvarjamo izkušnje s tistimi okoli sebe in sloves človeka, ki je tako dober kot naša beseda. Z drugimi besedami, v resnici je to stvar osebne integritete in je moralna odločitev! Ker pa je treba najprej »pomesti pred domačim pragom«, ne bom »slikala« situacije v slovenskem prostoru, bom pa dodala, da pri meni še vedno veljajo le tiste besede, ki so vidne tudi v dejanjih.

Kaj torej lahko storimo, ko občutek nemotiviranosti za delo in naloge preprosto ne izgine? Pomembni so majhni koraki. Ameriški pisatelj in pesnik E.B. White je zapisal, da bo “pisatelj, ki čaka na idealne pogoje za delo umrl, ne da bi dal besedo na papir.” Enako velja za skoraj vsako našo nalogo, ki jo je vredno opraviti. Večina od nas misli na motivacijo kot na to mitsko lastnost, ki jo moramo »najti«. Toda v resnici je veliko bolj natančno trditi, da nas motivacija najde. Če čakate, da se »preprosto počutite« za opravljanje nekih nalog, tega verjetno ne boste nikoli storili. Psihologi temu pravijo “motivacijska past”.

Motivacija ni pred akcijo, dejanje je pred motivacijo. Vprašanja, povezana z zavlačevanjem nekega opravila in pomanjkanjem motivacije, so čustvena vprašanja. To pomeni, da nas ne more »premakniti« zgolj kup nasvetov, ampak bomo najlažje motivirani, če enostavno začnemo. Med vsemi stvarmi, ki lahko povečajo motivacijo je najpomembnejše napredovanje  pri bolj ali manj pomembnem delu. Gre enostavno za načelo napredka. Preprosto povedano, majhne zmage gradijo motivacijo, navdih in inovativnost. Ampak to je moje laično mnenje. Nisem strokovnjak psihologije, znam pa svoje občutke zliti na papir. Vsi imamo slabe dni, ko se zdi, da se ne bo nič zgodilo. In čeprav je v redu, če se tako počutiš, je to, da ostaneš brez nadzora, samo dodaten stres. Na drugi strani pa mi je jasno tudi to, da osebna rast in razvoj strašita ljudi, ki ne želijo sprememb. Zato vas še enkrat več, vse tiste, ki s tem nimate težav, z veseljem povabim na spletno stran ursulamajcen.com, kjer se je začela naša nova zgodba.

 

 

Morda niti ni tako nenavadno, da se po enem dosežku malce sprostiš. Ampak “zaspati” na zmagicah pa ni dobro. Ker prehitro lahko padeš v začaran krog nemotiviranosti. In veste kaj mi je pomagalo? Najprej misel o vplivu mojega dela na vse vas, ljudi okoli sebe, misel, da z besedami vsaj nekoga opogumim, usmerim in »pobožam«  ter nenazadnje misel, da s tem počnem tudi nekaj, kar me dejansko veseli in zadovolji.

Pa mi je uspelo 😊 Enostavno sem začela, našla navdih in motivacijo ter spisala blog do konca. Obveznost je za mano. Še pika na »i«, imejte se lepo ter ostanite zdravi in razgibani. Jaz pa grem, v naravo in svet, ki me vedno čaka, počaka in tudi dočaka.

 

 

 

Želim se naročiti na najnovejše objave

DELITE ČLANEK

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email