Miklavž je odprl šport. Potem sem se zbudila.

Lepe sanje. V realnem svetu pred letom dni nič posebnega, v tej situaciji pa pravi balzam.

Bil je večer. Pod kamniškimi vršaci je rahlo naletaval sneg. Zbrali smo se na varni razdalji, dva in več metrov narazen ob Ljubljanski cesti in seveda, nosili maske.  V zraku je bilo čutiti že pozabljeno vznemirjenje, saj smo se tudi na zaprtost občin že kar nekako navadili. Vse v dobrobit zmage nad covid-19. Dobri mož pa tako ali tako pride v vsako slovensko vas, smo si dopovedovali. Zato ni bilo skrbi, da bi zanj ostali pozabljeni.

Težko smo ga pričakovali. Malo je zamujal, ampak, kaj so minute veselja, v primerjavi z letom, ki nam ni prizaneslo. Podaljševanje napetosti glede lepih pričakovanj pa je vedno sladko. Končno se je pripeljal v kočiji. Miklavž v spremstvu  angelčkov in parkljev. Seveda nas je, eden najbolj priljubljenih svetnikov, tradicionalno obdaroval. Vse po vrsti, otroke in tudi odrasle. Vsi smo bili pridni. Zato parklji šib niso uporabili. Ni bilo porednih otrok čez leto in tudi odrasli smo se izkazali, tudi z upoštevanjem in spoštovanjem varnostnih ukrepov.  Letošnje Miklavževo obdarovanje je bilo res nekaj posebnega.

Miklavž nam je s svojimi pomočniki podajal sadje, nogavice, športno opremo in letake. Le kaj je pisalo na njih? Čutiti je bilo vznemirjenje ob iskanju mobitelov po žepih, da bi si pri branju čimprej pomagali z lučko. Že hip za tem se je v bližini zaslišalo veselje desetletnih sosedov. Končno je uspelo tudi meni iz mobitela privabiti svetlobo in prebrati besede na letaku.

»Preljubi otroci in dragi starši. Gibanje je življenje. Zato z današnjim dnem izkoriščam možnost odločanja in odpiram telovadnice in fitnese po celi državi.  Razgibajte se, ne pozabite na varnostne ukrepe in predvsem, nikoli več niti za trenutek ne pozabite, da nas šport krepi ter ohranja pri zdravju in življenju.«

Kako fantastično presenečenje in kako čudovito darilo😊  Ja, upanje se začne, ko stojiš v temi in gledaš svetlobo. Sveti mož, ki na čudovit način ljudem prinaša dobro, veselje za male in velike, je spomnil na pomembnost športa.  Mali vriskajo in plešejo od veselja, veliki uživamo v veselju otrok. 6. december je res dan čudežev. Verjeti v Miklavža pomeni tudi verjeti v drugega človeka. Življenje je tako lepo, če lahko verjameš. Miklavž nam je odprl oči. Potrebo po gibanju smo že skorajda zatrli, ko nas Miklavžev letak spomni na čudovito športno preteklost in pomen gibanja za človeštvo.

Zima v hribih ni prijazna, v meglenih kotlinah pa so sprehodi postali tudi dolgočasna rutina.  Človek resnično potrebuje več. Človek potrebuje raznovrstne aktivnosti. In predvsem otroci potrebujejo šport, zaradi gibanja, motorike, igrivosti, tekmovanja, poštene igre … Seznam koristi športa je zelo dolg in Miklavž je z eno potezo uresničil želje mnogih, da vse pozitivne lastnosti športa znova zaživijo.

»Če se tega spomni Miklavž, potem področje športa že mora biti pomembno,« slišim v bližini moški glas. Miklavž je videl, slišal in spoznal, da so se otroci v zadnjem letu manj gibali in postajali vse bolj debeli. Tudi s študenti in odraslimi ni nič drugače. Korona je dodala svoj davek človeštvu tudi na račun pomanjkanja gibanja. Otroci, ki niso dejavni, so manj zbrani pri spremljanju pouka, slabše se učijo in zdravstvene težave bodo imeli tudi kot delovna sila v prihodnosti.

Miklavž, resnično, kapo dol. Kako si vedel kaj potrebujejo naši otroci, kaj jim manjka in kakšno je res pravo darilo? Darilo iz srca za srce. Že naslednji dan so se odprla vrata fitnesov in telovadnic. Otroci so se njihovega odprtja veselili kot prvega šolskega dne, odrasli pa kot zasluženega dopusta. Veselje je bilo res nepopisno.

Odzvanjajo mi še besede Miklavža, kako koristen je šport za zdravje in v mislih že delam načrt za obiske fitnesa, odbojke, badmintona, hip hopa, bazena, kjer je klor tako ali tako sovražnik covida-19. Tudi na smučanje pomislim. Vsak dan je bil rezerviran za šport med enako mislečimi, med športnimi zanesenjaki, med tistimi, ki nam je mar za zdravje. Slaba volja, zagrenjenost in jeza v trenutku izpuhtijo kot milni mehurček. Kako omamno diši šport. 😊 Diši, diši, diši… Vonj po športu me predrami in prebudi.

Bil je to dober spanec. Zbudila sem se zadovoljna in spočita. Dobro sem se počutila. Tudi zaradi čudovitih sanj. Seveda je že trenutek zatem nastopila streznitev. Vstanem, pogledam skozi okno, v megleno jutro. Nič ne bo lenarjenja, še manj sanjarjenja. Realnost kliče in tudi ta je lepa. Še zlasti, če greš v hrib, k drevesom in bliže soncu. Tudi v realnosti se lahko zgodi čudež. Pravzaprav je čudež že to, da je pred nami še en dan. Naj bo lep, izkoristite ga sebi v prid in ostanite zdravi.  😊

Vesela Uršula :)

DELITE ČLANEK

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email