SE TUDI VAŠE RAZPOLOŽENJE Z LETNIMI ČASI SPREMINJA?

Moj najljubši letni čas je poletje. Že sama misel na poletje, mi izboljša razpoloženje tudi v teh dneh, ki prinašajo hladnejše noči in temnejša jutra. Je tudi z vami podobno? Skupaj s spremembami temperature in svetlobe se namreč veliko ljudi spopada z osebnimi spremembami. Spremenijo se urniki, spremenijo se rutine, pričakovanja in celo odnosi. Včasih imamo sicer občutek, da so te spremembe kar na dnevnem redu. Že res, da so sprememba edina stalnica naših življenj in če jih sprejmemo je vse lažje, a včasih je že samo prehod skozi dan, za marsikoga zelo naporen. Zdi se, da veliko ljudi govori o depresiji in tesnobi, različnim ljudem pa to pomeni različne stvari.

Čeprav mnogi menijo, da je pomlad čas novih začetkov, je za mnoge to jesen. To je čas razmišljanja o letu, pa tudi čas priprav na zimo, prihajajoče praznike … no, če si le vzamemo čas za razmišljanje!? Pravzaprav bi si ga morali vzeti, sicer nas bo življenje samo prehitelo. Saj veste, kako pogosto se v trenutku »zdramimo«, ko kar ne moremo verjeti, da je tu že jesen in z njo oktober. Tedni kar letijo mimo nas, kaj tedni, meseci! In kmalu bo tu zopet novo leto …

Ko vstopamo v sezono trgatve, razmišljamo o fizičnih in čustvenih spremembah ter tudi o odnosih, na katere lahko ta prehod vpliva. Vpliv svetlobe in temperature na človeško telo je namreč zelo močan. Dejstvo je, da vsi potrebujemo določeno raven svetlobe in toplote, da lahko naša telesa preživijo, živijo in ustvarjajo. Zato ne zanemarimo teh potreb in izkoristimo sončne dneve z bivanjem na prostem. Ja, luksi svetlobe so zelo pomembni in pomagajo tudi ljudem, ki se spopadajo s sezonskimi motnjami razpoloženja.

Pomaga pa tudi telesna dejavnost. Marsikdo se jeseni odloči za aktivnost, vadbo, gibanje in s tem nov začetek v telovadnici ali na prostem. Vprašajte kogarkoli, kako se po vadbi/dejavnosti počuti in odgovor bo vsaj »bolje«, če ne »odlično, super, energično, …«. Vadba in duševno zdravje sta nedvomno povezana. To potrjuje tudi znanost. Številne študije so namreč pokazale, da je telesna aktivnost povezana z manjšim tveganjem za razvoj depresije in boljšimi rezultati za ljudi, ki jo imajo.

Toda ali vadba dejansko preprečuje depresijo ali so ljudje, ki nimajo depresije, preprosto bolj verjetno aktivni? Novejša študija, objavljena v akademskem časopisu JAMA Psychiatry, osvetljuje to vprašanje. Z uporabo genetskih podatkov več kot 600.000 odraslih, vključenih v več študij genomskih združenj, so raziskovalci prišli do še več dokazov, kot kdaj koli prej, »da ima telesna aktivnost pomembno in verjetno vzročno vlogo pri zmanjševanju tveganja za depresijo,« pravi Karmel Choi, soavtor študije in raziskovalec na področju psihiatrične in nevro-razvojne genetike v Massachusetts General Hospital. Ni vam treba veliko telovaditi, da vidite razliko. Namesto, da 15 minut sedite, 15 minut opravljajte delo stoje. Namesto, da bi sedeli eno uro pred televizijo, pojdite to uro na živahen sprehod. Na podlagi podatkov več kot 1,2 milijona odraslih v ZDA je tudi študija iz leta 2018 pokazala, da lahko ljudje dosežejo boljše duševno počutje, če izvajajo le dve uri vadbe vsak teden (približno 20 minut na dan).  Je pa »iskanje motivacije« za vadbo nedvomno lažje, če razširite definicijo, kaj pomeni biti aktiven. Zdaj se bom ponavljala kot stara lajna 😊, ampak namesto dvigala uporabite stopnice, od točke A do točke B pojdite peš namesto z avtomobilom, pomivajte posodo, obešajte perilo, … Ja, tudi domača hišna opravila so aktivnost!? Veliko modrih nasvetov o pravi in varni aktivnosti najdete tudi v podcastu z Gašperjem Simčičem.
Gašper hvala! 🙂

Dejstvo je, da vse vrste gibanja prispevajo k pomembnim koristim za telesno in duševno zdravje, četudi so nabrane v drobnih koščkih. Za boljše razpoloženje torej lovite sončno svetlobo, živahen korak, dobre ljudi okrog sebe in spomine na čudovite dni 😊 😊 😊.

UM

Deli ta članek

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email