Omejenost je zgolj namišljena varnost

Pa smo v letu 2021. Vsak s svojimi mislimi, vsak s svojimi željami, vsak s svojimi cilji. Vsak v svojem filmu, ki je včasih na las podoben tistim na televizijskih zaslonih ali v kinematografih (ko smo jih še obiskovali). Včasih svoj film celo doživljamo tako kot tiste, ki jih gledamo. Pa ne vedno. Ker preveč hitimo, hlastamo, se ne zavedamo, ne občutimo … Brez občutkov je življenje prazno oziroma gre mimo nas. Saj poznate tisti rek, da je le » dan, ki ste ga polno preživeli, vaš dan«. No, to. Vsi drugi dnevi so preprosto datumi v našem koledarju. Zato ob misli na izpolnjevanje svojih »novoletnih zaobljub«, ne spreglejte dejstva, da zaobljuba, na začetku goreča kot magnet, brez volje in vztrajnosti kmalu ostane le dim.

 

 

Sama sem mnenja, da obstajata dva načina, kako voditi svoje življenje. Eno je, da preprosto preživiš svoj čas, drugo pa, da izkoristiš svoj čas in uživaš trenutke. Če živiš samo zato, da bi čas minil, v čakanju na odgovore od zunaj, preprosto zapravljaš življenje. Če pa dneve preživimo smiselno, potem resnično živimo. Kako res je, da razvoja človeštva ne ovira neomejenost »norih« ampak omejenost »pametnih«.

Ob prehodu v leto 2021 si je večina oddahnila, češ nenavadno leto je končno za nami. Sama nisem ob tem občutila nikakršnega olajšanja. Pravzaprav sem na nek način žalostna, ker vse prehitro mine, tudi življenje samo. Zato tudi nikoli v evforiji ne čakam, da obrnem prvi list novega leta, saj je priložnost za nov začetek prav vsak dan. Se pa veselim doživetja, druženja (tokrat omejenega na ožji družinski krog), drobnih stvari, ki osmišljajo tudi praznike.

Res je bilo leto 2020 drugačno od prejšnjih, ampak saj je prav vsako nekaj posebnega. Vsako prinese kaj novega, marsikomu tudi slabega, žalostnega in tudi veselega, kajne? Smo v letu 2021 in situacija tu in zdaj ni nič drugačna kot situacija ob koncu leta 2020. Začetek leta 2020 pa je bil precej bolj optimističen kot je začetek 2021. No, to. Vsako leto je posebno. Pomembno je, da ne izgubimo upanja in optimizma, da ne izgubimo življenjske energije, življenjske motivacije, smisla, zaradi katerega živimo. Brez življenjskega smisla je nemogoče kljubovati boleznim, brez njega, ni energije, ni moči, ni imunosti. Brez smisla ni življenja. Kako enostaven je ta življenjski tok, pa ljudje tako radi kompliciramo in tako zlahka pozabljamo na celostno obravnavo nas samih. Pozabljamo, da je človek bio-psiho-socialna celota. Zdravje je stanje popolnega telesnega, mentalnega in socialnega blagostanja in ne zgolj odsotnost bolezni. Človek ni robot.  Saj ne rečem, da se je občasno treba prilagoditi »izrednim razmeram«, ampak sčasoma je treba razmišljati tudi na razvoj in delovati v tej smeri, ne pa čakati, se bati in spraševati, kaj bo prinesla prihodnost.  In kar je še huje, ta strah širiti med ljudi, celo z večjo hitrostjo, kot potuje virus.

Virus (tudi najbolj opevani) je virus, s takšnimi in drugačnimi negativnimi posledicami. Strokovnjaki vedo povedati, kako in v katerih primerih je smrtonosen. So pa tu tudi strokovnjaki, ki vedo, da je življenje gibanje in, da je gibanje življenje. No, da to veš, sploh ni treba biti strokovnjak, saj to veleva zdrava kmečka pamet. Dejstvo je, da je virus z odločevalci prevzel upravljanje in vodenje države. Virusu dajemo pozornost z najpomembnejšimi novicami dneva, ki se nočejo in nočejo končati.  Virus melje in melje in melje. V hitro spreminjajočih ukrepih, omejitvah in tudi v novicah, ki načenjajo naš um in naše telo. Če ponavljamo slabe novice in tarnamo zaradi vsega, česar ne maramo, se bomo dobesedno sami zaprli v kletko, kakor da smo papiga. Vedno, ko govorimo o tistem, česar ne maramo, dodamo še eno prečko v kletki in se zapiramo pred vsem dobrim. Svetu, ki je kaotičen in poln strahu, se moraš umakniti. Drugače tvoje telo zboli. To je dokazano. Tudi o tem je, v enem od podcastov, spregovorila nekdanja vrhunska atletinja Brigita Langerholc. Žal pa je v tej ljubi državi vsak trenutek treba vedeti kaj se dogaja, saj se ukrepi spreminjajo čez noč. Celo kje pojesti sendvič!? Gre za vsakodnevno akcijo »Nič nas ne sme presenetiti.«  Saj ne rečem, da ukrepi niso smiselni. So, a le v eno smer, v smer zaščite  pred okužbo s covid-19, ampak še tu gredo žal mimo izsledkov znanosti in brcajo v temo. Varne  razdalje v zaprtem prostoru namreč sploh ni, saj do okužb pride s prenosom izdihanega korona virusa v aerosolu, zato je nujno čim pogostejše prezračevanje prostorov…

Ne bom pametovala, ker na tem področju nisem strokovnjak. Kar želim napisati je, da navkljub vsemu, življenje teče dalje.  In za čudovito življenje je treba pač »zlomiti prečke v kletki«, ki nas omejuje. Prečke se zlomijo z ljubeznijo. Zato dajajte ljubezen, govorite o tistem, kar imate radi in ne pozabite na gibanje.  Skrajni čas je, da to ploščo obrnejo tudi mediji. Naj se govori in piše o spodbudnih in dobrih novicah. Pa bo vse lažje. Eno od vodil nam je lahko tudi »Življenje v letu«, kot je naslov prvega slovenskega filma v Hollywoodu Mitje Okorna. Najpomembnejši trenutek v življenju je, ko spoznaš, kaj te veseli. Veselje pa tiči daleč stran od omejitev, daleč stran od slabih novic in daleč stran od vsega, kar nas onesrečuje. Omejenost je za ustvarjalne suženjstvo, za neustvarjalne pa zgolj namišljena varnost.

Srečno Slovenija ter ostani zdrava in razgibana 😊

 

UM na Svetem Primožu

Deli ta članek

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email